Blog

S kužkom se odpravljata na dopoldanski sprehod. Pred odhodom preveriš temperaturo, ki se zdi sprejemljiva. Na poti pa kuža zelo težko diha in stalno išče senco. Temperatura se zdi bolj vroča, kot je kazal termometer. Zakaj?

Čeprav termometer kaže 25°C, je občutek vročine lahko precej višji. Da lahko bolje ocenimo kakšen je občutek vročine, moramo poleg temperature upoštevati tudi vlažnost (količina vodne pare v zraku). To ocenjujemo z indeksom temperature in vlažnosti (imenujemo ga tudi toplotni indeks). Indeks je izraz, ki se uporablja za označevanje stopnje nelagodja, ki ga povzroča kombinacija temperature in vlažnosti v toplem vremenu. Indeks temperature in vlažnosti je podoben faktorju hladnega vetra v zimskem času, ko je zaradi vetra občutek mraza večji, kot je v resnici.

Z večanjem vlage v zraku, se temperatura zdi višja, kot je v resnici. Navidezna temperatura ali toplotni indeks znaša 32°C, kadar je temperatura zraka le 25°C in relativna vlaga 70%. Spodnja tabela prikazuje kako višanje vlage vpliva na občutek temperature.

V nasprotju od ljudi, se psi ne morejo znojiti (razen delno na blazinicah tačk). Njihov glavni način ohlajanja pri visokih temperaturah je z izhlapevanjem vode pri dihanju, kar pomeni, da vročina in vlaga na pse vplivata veliko hitreje in močneje, kot na ljudi. Višja kot je temperatura in vlažnost, počasneje voda pri dihanju izhlapeva, kar pomeni, da se je pes vedno manj sposoben ohlajati.

Vročinska bolezen pri psih se nanaša na visoko telesno temperaturo, ki jo ne povzroča splošna bolezen, temveč pregretje, predvsem zaradi izpostavljenosti visokemu toplotnemu indeksu. Ta nastane, ker pes z dihanjem ni sposoben svoje telesne temperature ohladiti na normalno raven (38-39°C). Za psa je po večini usodno, če se njegova telesna temperatura dvigne nad 41°C. Vročinska bolezen vključuje toplotni udar, toplotno izčrpanost in toplotne krče.

V skupino z največjim tveganjem za vročinsko bolezen spadajo:

• mladiči do 6. meseca starosti,
• geriatrični psi (psi velikih pasem starejši od 7 let, psi majhnih pasem starejši od 14 let),
• psi s prekomerno težo,
• psi, ki z aktivnostjo pretiravajo,
• psi, ki so bolni ali na določenih zdravilih,
• psi z boleznijo srca in ožilja ali boleznijo dihal,
• brahicefalične pasme psov (kratkogobčni psi, na primer buldogi ali mopsi) ali psi z anamnezo oviranih dihalnih poti,
• dehidrirani psi,
• psi, ki se niso uspeli aklimatizirati,
• psi s poddlako in gosto dlako (na primer huski, novofundlanec).

Previdnostni ukrepi

Vročinsko bolezen je mogoče preprečiti z ustreznimi previdnostnimi ukrepi, zato morajo lastniki poskrbeti, da ohranijo telesno temperaturo svojih psov na normalni ravni. Pri višjih temperaturah upoštevajte spodnje nasvete:

• psa zadržujte v dobro prezračenih prostorih,
• če je mogoče, psu ponudite hladen prostor v hiši,
• aktivnosti omejite na zgodaj zjutraj ali pozno zvečer,
• zmanjšajte intenzivnost in čas aktivnosti,
• izogibajte se vožnji psa v avtu čez dan, ko so temperature tako visoke, da je avto tudi s klima napravo težko dobro ohladiti,
• psa nikoli, iz kakršnegakoli razloga, ne puščajte v avtu, saj se temperatura v avtu zelo hitro dvigne (ko je zunanja temperatura 24°C, bo notranjost avtomobila v 5 minutah dosegla 32°C in 43°C v 25 minutah!),
• pes naj ima vedno na voljo dovolj sence in hladne vode (za še večjo ohladitev, mu v vodo lahko dodate nekaj ledu),
• poskrbite da kuža dovolj pije,
• psa lahko hladite s hladilnim plaščem, pri čemer pazite, da je ta vedno moker, sicer bo psa le še bolj grel;
• v primeru nenadnih visokih temperaturnih sprememb, psu omogočite, da se Veliko primerov vročinske bolezni se zgodi ravno spomladi, ko kuža še ni vajen novih temperatur;
• če potujete v kraje z bolj vročo klimo, omogočite da se pes najprej nekaj dni aklimatizira, preden mu dovolite živahnejše aktivnosti (aktivnosti stopnjujte postopoma).

Znaki vročinske bolezni pri psih

Ne glede na to, kako skrbno skrbite za svojega psa, je vedno mogoče, da se zgodi kaj nepričakovanega. Tu je nekaj znakov vročinske bolezni pri psih, na katere bodite pozorni:

• močna zadihanost,
• težko dihanje (še posebej, če ima vaš pes že dihalne težave),
• blede ali živo rdeče dlesni, ter rdeč/vijoličast jezik,
• tesnobnost, vznemirjenost, otopelost,
• močno slinjenje ali pena v ustih,
• bruhanje,
• driska,
• kri v urinu,
• krvavitve iz nosu (in druge težave s krvavitvami),
• kolaps in koma.

Zdravljenje vročinske bolezni pri psih

Če menite, da ima vaš pes vročinsko bolezen, ne paničarite - najboljše, kar lahko storite, je, da delujete mirno in hitro.

• psa odstranite iz vročine v hladen, senčen prostor ali v prostor pod klimo, da se začne ohlajati,
• če je na voljo, v psa usmerite ventilator,
• psa hladite s hladno, mokro brisačo oziroma poškropite s hladno (ne ledeno) vodo, pri čemer dajte poudarek na trebuh, dimlje, pazduhe, glavo in vrat;
• šok ledene vode: nikoli psa ne potopite v ledeno vodo, ker je to lahko prevelik šok za sistem vašega psa. Nenadno znižanje temperature kože povzroči hitro krčenje krvnih žil, s tem pa povečanje srčnega utripa in krvnega tlaka, kar lahko povzroči srčni zastoj. Je veliko smrtonosnejše od hipotermije (podhladitve);
• nežno masirajte noge in telo psa, da izboljšate prekrvavitev,
• ko (če) se telesna temperatura psa vrne na 39°C, ustavite postopek hlajenja, da ne boste povzročili hipotermije,
• psa nežno posušite z brisačo. Če je pri zavesti, mu dajte majhno količino hladne vode, da izboljšate njihovo hidracijo,
• čim prej poiščite veterinarsko pomoč, saj je vročinski udar pri psih lahko usoden - po pomoč pojdite takoj, do najbližjega veterinarja. V primeru vročinskega udara je veterinar najboljša oseba, ki vam lahko pomaga.

S kužkom bodita pripravljena in pazljiva, vendar vseeno ne pozabita uživati v poletju!